• Tehnično komercialni opis (pdf)

I. Zasnova

A.Splošno
Zasnovo predstavlja 13 samostojnih večstanovanjskih stavb z oznakami od »A« do »M«, povezanih med seboj s skupno kletno etažo, ki je namenjena parkiranju, shrambam stanovanj ter kolesarnicam in nekaterim tehničnim prostorom. Nekateri objekti so med seboj povezani tudi s pritličnimi razširitvami stanovanjske namembnosti.
V vsakem od objektov je skupaj z nekaterimi pritličnimi razširitvami predvidenih 10 oz. 11 stanovanj na posamezno večstanovanjsko stavbo, kar znese skupaj 138 stanovanj v vseh večstanovanjskih stavbah in pritličnih razširitvah. Stanovanja so različna po velikosti in obliki, vsega skupaj je 21 različnih tipov stanovanj.
V vsaki stavbi je načrtovan skupni zunanji predprostor z zvonci in videofonom, vhodni prostor s poštnimi nabiralniki, prostor za čistila, komunikacijsko jedro s stopniščem in dvigalom, ter razvodom instalacij, ter po potrebi drugimi komunikacijami.

B.Klet
Uvoz v skupne kletne garaže je predviden na severni strani območja iz priključne ceste A, med večstanovanjskima stavbama z oznakama »A« in »B«. Ob uvozu v skupno klet so locirana dvojna avtomatska dvižna vrata.
Parkirna klet je razdeljena na 5 gradbeno dilatiranih sklopov, ki so hkrati tudi požarni sektorji, ki so ločeni med sabo z betonskim zidom in protipožarnimi drsnimi vrati. V skupni kleti so parkirišča za stanovalce, v kleti pod objekti pa so locirane shrambe in kolesarnice posameznih objektov. Shrambe so deljene z stenami iz porobetona (YTONG), kitane z tankoslojnim ometom in 1 x beljene. Strop v shrambah je viden beton. V kleti so tudi jaški za prezračevanje oz. dovod zraka, prostor za prezračevanje odkoder vodita jaška za odvod dima, ter prostor za vzdrževanje.
Vsega skupaj bo v skupni kleti 276 parkirnih mest (138 stanovanj x 2PM/stanovanje), od tega 15 za invalide. V kleti večstanovanjskih stavb bo skupaj 131 shramb ter 13 kolesarnic.

C.Pritličje
Glavni vhodi v objekte so dveh tipov: z ožje oz. severne strani ali z daljše, to je vzhodne/zahodne strani. Do vhodov, ki so dvignjeni od urejenega terena vodijo zunanje stopnice in klančina za potrebe funkcionalno oviranih oseb. Klančina se ponekod v blagem naklonu nadaljuje tudi v vhodnem prostoru, da doseže višino pritličja. Tudi stanovanja pritličnih prizidkov imajo iste vhode kot izhodiščni objekti.
V pritličju vsake večstanovanjske stavbe z oznakami od »A« do »M« so po 4 stanovanja . V pritličnih razširitvah ob stavbah z oznakami »A«, »C« in »J« so v pritličjih razširjena stanovanja istih večstanovanjskih stavb, v ostalih pritličnih razširitvah pa so predvidena samostojna stanovanja. Vsa pritlična stanovanja imajo zunanje terase z atriji.
Skupni prostori vsake od 13 večstanovanjskih stavb v pritličju so: skupni zunanji predprostor, vhodni prostor, prostor za čistila, komunikacijsko jedro s stopniščem, dvigalom in instalacijskim jaškom, ki se nadaljuje tudi v nadstropju in mansardi, ter po potrebi dodatnimi hodniki.

D.Nadstropje
V nadstropjih so po štiri stanovanja dveh tipov, ki sta zrcalno simetrična po vzdolžni osi, v vsaki od stavb.
Vsa stanovanja v nadstropju imajo lože in/ali terase, nekatera pa tudi atrije na zelenih strehah pritličnih stanovanj.

E.Mansarda
V mansardi sta po dva stanovanja v vsaki od stavb, ki imata oba loži in/ali terasi in obsegata vzhodno oz. zahodno polovico vsake od stavb.

II. Fasada

Oblikovanje osnovnih večstanovanjskih stavb je enotno z uporabo sodobnih arhitekturnih elementov in materialov, s katerim so oblikovane tudi pritlične razširitve in drugi izrastki v nadstropjih in mansardah, ki pa so z namenom vzpostavitve prepoznavnosti posameznih stavb oz. sklopov stavb v območju oblikovane individualno oz. različno in s tem omogočajo lastno identiteto posameznih stavb v naselju.
Fasade objektov so v nekaterih delih zaključene z kontaktno fasado in tankoslojnimi fasadnimi ometi in barvane, v nekaterih delih pa so v skladu z arhitekturo zaključene tudi z fasadnimi ploščami. V garažah so stene okoli jeder in shramb toplotno izolirane in obdelane z zaključnim tankoslojnim ometom.

III. Hidro zaščita

Zaključni sloj kontaktne fasade zunanje stene bo izpolnjeval zahteve za relativno difuzijsko upornost vodni pari.
Hidroizolacijo pred talno vlago zunanjih sten in tal v stiku s terenom bo izvedena z varjenimi bitumenskimi trakovi. Stavbno pohištvo bo izpolnjevalo zahteve glede vodotesnosti.

IV. Opis konstrukcije

A.Splošno
Celotna AB konstrukcija kleti, ki je zgrajena kot vodonepropustni keson, je petkrat dilatirana in sicer na mejah med posameznimi sklopi oz. požarnimi sektorji. Tam, kjer je potrebno preprečiti prehod vode skozi dilatacijo v objekt, je dodatno izvedeno tesnjenje z dilatacijskimi trakovi in drugimi dilatacijskimi elementi. Stavbe so grajene kot stenaste AB konstrukcije z AB strešnimi in etažnimi ploščami. Vse plošče in stene so debeline 20cm, razen stropne plošče v kleti izven objektov, ki je debeline 30cm in sten dvigalnega jaška, ki so debeline 15cm. Konstrukcija je brez horizontalnih nosilcev, razen tam, kjer je v AB plošči skok (višinska razlika med pritličji stavb in stropom kleti) ter robne stene ob dilatacijah v kleti.

B.Temelji
Zasnovani so kot 50 cm debela temeljna plošča, ki je armirano-betonska. Pod pritličnima prizidkoma objektov G in M, so pasovni temelji, ki se stopničasto spuščajo do kletne temeljne plošče.

C.Stene
Nosilne stene, ki so armiranobetonske so: stene vertikalnih komunikacijskih jaškov debeline 15 cm; stene med stanovanji, obodne stene objektov ter stene in slopi v kleti so vse debelin 20 cm. Porobeton zidovi (YTONG), so v pritličju ob vhodih in so nenosilni, so debelin 20 cm. Predelne stene so iz porobetona (YTONG) debeline 10 cm. Stene, ki predeljujejo posamezne shrambe v kleteh bodo prav tako iz porobetona (YTONG) v debelini 10 cm.

D.Strešna konstrukcija in kritina
Strešna konstrukcija je razgibana večkapnica, sestavljena iz lesenih leg in špirovcev, protiinsekticidno zaščitena in je izvedena preko AB strešne plošče, ki je prav tako v nagibu strešne konstrukcije. Za kritino je predvidena Alu pločevina. Vsi dimniki in sanitarni bloki nad streho so obloženi z Alu pločevino. Za dostop na streho bo vgrajena strešna kupola v stropu stopnišča in bo služila tudi za odvod dimnih plinov v primeru požara.

V. Obdelava sten in stropov

V kleti, kjer so parkirišča, so vse stene, stebri in stropovi neobdelani – vidni beton, razen okoli jeder in shramb, ki so toplotno izolirani. Zunanje AB stene stanovanj bodo v notranjosti ometane z strojnimi ometi, kitane, brušene in 2 x slikane s poldisperzijsko belo barvo.
Notranje predelne stene zidane z porobetonom (YTONG zidak) bodo ometane z strojnimi ometi, kitane, brušene in 2 x slikane s poldisperzijsko belo barvo. Ločilne stene med stanovanji in pa stene stanovanja, katere mejijo na skupne prostore bodo ometane z termoizolacijskim ometom v predpisani debelini cca. 4 cm in obdelane z lepilno malto in armirno mrežico, kitane in brušene, ter 2 x slikane s poldisperzijsko belo barvo. Na nekaterih mestih zaradi boljše zvočne izolativnosti instalacije potekajo izven AB sten med stanovanji in sicer v 5,0 cm oblogah sten iz porobetona (YTONG zidak), katere so tudi ometane in odvisno od lokacije tudi obdelane (kopalnice, kuhinjski niz-keramika). Na hodnikih so stene ometane z strojnimi ometi, kitane, brušene in slikane s poldisperzijsko barvo po izbiri projektanta. V WC-ju, kopalnicah pritličja in nadstropja so stene obložene s keramičnimi ploščicami do stropa , v kopalnicah in wc-jih v mansardah pa do višine vratnega krila z podbojem. Bordure, razni vzorci in posebni načini polaganja (pod kotom, po načrtih kupca, ipd) niso vključeni v ponudbo. Po vogalih so PVC vogalniki. Možna bo izbira keramike iz predloženih vzorcev izvajalca keramičarskih del in sicer za posamezno kopalnico (pod in stene), kuhinjo (obloga pasu) in WC (pod,stene) v treh variantah. V kletnih shramba, kjer so stene zidane s porobetonom (YTONG) so le te obdelane z lepilno malto in armirno mrežico in beljene 1 x z belo barvo. Stene v shrambah, ki so iz armiranega betona so neometane-vidni beton in 1 x beljene z belo barvo.
AB stropovi v stanovanjih so finalno obdelani z kitanjem, brušenjem in 2 x beljenjem z poldisperzijsko belo barvo. Enako velja za skupne prostore-stopnišča in hodniki.
V primeru pojavljanja razpok na stenah se kot garancija uveljavljajo lahko samo razpoke, ki so večje od 2,0 mm. Vse manjše razpoke-lasne razpoke se ne morejo uveljavlajti kot reklamacija.

VI. Tlaki

Možna bo izbira keramike iz predloženih vzorcev izvajalca keramičarskih del in sicer za posamezno kopalnico in WC v treh variantah. Bordure, razni vzorci in posebni načini polaganja (pod kotom, po načrtih kupca, ipd) niso vključeni v ponudbo. V sobah in predprostoru ter kuhinji bo položen že izgotovljen panelni beljen hrastov parket debeline 14mm z nizko zaključno kotno letvo, oboje po vzorcu izvajalca parketarskih del. Posebni načini polaganja (npr. pod kotom) niso vključeni v ponudbo. V primerih, ko si bo kupec izbral parket, ki ni certificiran v Sloveniji in nima vseh potrebnih a-testov garancija ne bo veljala oz. se ne bo mogla uveljavaljati. Tlak skupnih prostorov (stopnišča z hodnikom in vhodnim prostorom) bo finalno obdelan z granitogresom ali keramiko po izboru projektanta. Tlak v shrambah in garažah v kleti bo finalno zaključen z TAL-M Kvarc zaglajenim posipom v sivi barvi. Zidna obroba bo v shrambah, stopniščih in sicer iz rezanega granitogresa 10cm višine. Tlak na vhodih v objekte bo izveden v kamnu po izboru projektanta. Vse loggie, pokrite in nepokrite terase ter lože bodo imele zaključni tlak iz eksotičnega lesa na podkonstrukciji. Posebna zaščita lesa ali premaz ni predvidena v ponudbi. Ob objektu in v atrijih nadstropij bo pas prodca. Potek pasu je določen z projektom.

VII. Okna in vrata

Zunanja okna in balkonska vrata so iz PVC-ja in zastekljena z termopan izolacijskim steklom (U = 1,1W/m2K). Barva je v notranjosti bela, zunanjo določi projektant.
Okna se odpirajo klasično okoli vertikalne osi in na ventus v notranjost prostora, balkonska vrata so drsno-dvižna ali s klasičnim odpiranjem. Na mestih, kjer okenski parapet ne zagotavlja predpisane višine od gotovega tlaka v notranjosti so na okenskih okvirjih na ustrezni višini nameščene prečke iz Rf. V posameznih primerih je izvedba PVC vrat na ložo, balkon ali teraso takšna, da omogoča naknadno izvedbo predelne stene v prostoru.
Vhodna vrata v objekt so v PVC izvedbi v barvi po izboru arhitekta in zastekljena z termopan steklom. Prav tako vrata na prehodu v stopnišče. V kleti iz parkirišč v komunikacijsko jedro, v prostore shramb in stopnišča so vrata kovinska, s kovinskimi podboji. Kjer je to potrebno so v skladu z študijo požarne varnosti tudi protipožarne izvedbe. Vhodna vrata v stanovanja so polna enokrilna vrata v kovinskem podboju opremljena z sistemom večtočkovnega fiksnega in aktivnega zaklepanja, kukalom, omejevalnikom odpiranja, premičnim pragom in požarne odpornosti EI-30. So barvana po izboru projektanta in zvočno izolativna .
Notranja vrata v stanovanjih so predvidena standardna proizvajalca LIP Bled s CPL gladko folijo v beli barvi. Robovi vratnih kril bodo obdelani v soft izvedbi (Soft R), podboji pa v izvedbi SMO-zaokroženi robovi oblog.Vratno krilo ima sredico iz satja Posamezna vrata (odvisno od pozicije in tipa stanovanja) po shemah imajo tudi nadsvetlobo. Nadsvetloba bo izvedena iz stekla (tip stekla: ornament rosa-pesek) ali pa je krilo iz kaljenega peskanega stekla (mansardna stanovanja). Na mestih, kjer je predvidena notranja enota klime, nad vrati ni nadsvetlobe. Kjer so predvidena drsna vrata se le ta odpirajo ob steni, vratno krilo je z karniso brez podboja, obdelava CPL soft v beli barvi. Podboji so suhomontažne izvedbe. Vratna kljuka na notranjih vratih je predvidena v srebrni mat barvi iz inox-a. Kjer je projektna zahteva po vgradnih prezračevalnih rešetkah v vratih so le te vgrajene. Vrata kletnih shramb so predvidena tipska iz pocinkane pločevine v beli barvi .

VIII. Okenske police

Okenske police so tipske: notranje iz umetne mase, zunanje iz barvane Alu pločevine . Barvo bo določi projektant.

IX. Zunanje ograje in notranje ograje

Ograje na terasah so različne po posameznih objektih. Tako so lahko polne iz armiranega betona, zidane z porobetona (YTONG) z AB vezmi, ter finalno zaključene kot tankoslojna fasada ali z fasadnimi ploščami. Nadvišanje ograj je lahko iz kaljenega lepljenega stekla, fasadno ploščo ali kovinskih Rf kvadratnih cevi. Na posameznih objektih je ograja v celoti v steklu na nekaterih delih. Pozicija in izvedba posameznih tipov ograj je pogojena z arhitekturno zasnovo. Notranje stopniščna ograja se sestoji iz Rf držala pritrjenega na steno stopnišč. V mansardi, kjer je zaključek stopnišča ima polnilo iz kaljenega lepljenega stekla.

X. Stopnice

Nosilne konstrukcije stopnic v komunikacijskih jedrih so iz armiranega betona. Opremljene so z Rf ročajem pritrjenim na steno stopnišča. Njihova pohodna površina je iz keramike ali granitogresa po izboru projektanta. Cokel je iz rezanega granitogresa ali keramike višine 10 cm.

XI. Dvigala

Vsak objekt je opremljeni tudi z dvigalom, katero poteka v stopniščnem jedru iz garaže do mansarde.

XII. Senčila

Senčila so različnih vrst in tipov in sicer: zunanje žaluzije ali notranji pliseji (poševne steklene stene z drsno dvižnimi vrati v mansardah), tako da omogočajo protisončno zaščito. Lokacija posameznih vrst senčil, ter barva je določena z arhitekturno zasnovo. Na mestih, kjer so montirana drsno dvižna vrata v kombinaciji z zunanjimi žaluzijami je dvigovanje in spuščanje zunanjih žaluzij predvideno električno. Na ostalih delih pa je odpiranje ročno s pomočjo monokomande. Pliseji se na drsnih vratih, tam kjer so predvideni(poševne steklene stene z drsno dvižnimi vrati v mansardah), spuščajo in dvigajo ročno direktno s spodnjim profilom brez ročke (neovirano odpiranje drsno dvižnih vrat ob fiksnem delu).

XIII. Terase, lože in balkoni stanovanj

Finalni pod je iz eksotičnega lesa na podkonstrukciji. Podaljški lož z nepokrito teraso v nadstropjih-atriji bodo zatraveni.

XIV. Toplotna zaščita

Vse konstrukcije, ki omejujejo prostore z zunanjo stranjo zgradbe ali jih delijo od drugih hladnih prostorov v zgradbi ali med stanovanji in med stanovanji in hodniki, izpolnjujejo pogoje toplotne zaščite.

XV. Zvočna zaščita

Finalna obdelava tal, sten in stropov je iz materialov, ki dušijo hrup. Vse talne površine so izdelane kot plavajoči tlaki. Sestava konstrukcij med posameznimi stanovanji je takšna, da omogoča dovoljšnjo protihrupno zaščito med posameznimi stanovanji. Okna in vrata morajo zagotavljati dovoljšnjo zvočno izolativnost.

XVI. Streha

Streha je večkapna v naklonih med 11° - 27°, izvedena v AB ploščah v naklonih, na katero je položena lesena konstrukcija z ustrezno toplotno izolacijo. Kritina je Alu pločevina. Za dostop na streho za potrebe vzdrževanja je predvidena svetlobna kupola iz stopnišča v mansardi s pomočjo alu prenosne lestve (ni v ceni).

XVII. Obdelava napuščev

Osnovno oblikovanje stavb je enotno brez napuščev, vendar se pri različnem oblikovanju lož in teras pri posameznih sklopih objektov, pojavljajo tudi napušči. Kjer se napušči pojavijo so podaljšek strešin oz. nadkritja teras, in so izvedeni v AB konstrukciji in obdelani kot tankoslojna fasada.

XVIII. Dimniki

Dimniki plinskih peči so večinoma speljani v sanitarnih blokih, pa tudi kot samostojni etažni dimniki, kar velja predvsem za rezervne vojne dimnike, ki so predvideni za vsako stanovanje po eden priključek. Dimniki so po izhodu iz objekta obloženi z pločevino. Dimniška vratica so locirana pri skupnih dimnih vodih v stopnišču (to velja predvsem za dimnike plinskih peči), razen v nekaterih primerih, ko to ni bilo možno in je lokacija v stanovanju vendar ima v tem primeru peč samostojni vod. Lokacije dimniških vratic vojnih dimnikov so v stanovanjih v katerih se dimnik prične. Vojni dimniki v stanovanjih so zapečateni in se jih lahko uporabi le v izrednih razmerah. Priklopi kaminov niso dovoljeni.

B. STROJNO INSTALACIJSKI DEL

I. Ogrevanje

Vsako stanovanje je opremljeno s sodobnim stenskim plinskim kondenzacijskim grelnikom, proizvajalca BERETTA. Plinski grelniki so namenjeni tudi za pripravo sanitarne tople vode. Večinoma so grelniki kombinirani s pretočnim ogrevanjem vode, takšna izvedba ima namreč najmanjše toplotne izgube, le v mansardah, kjer so stanovanja z dvema kopalnicama, pa bodo pod kotli vgrajeni akumulacijski bojlerji prostornine 120 litrov .
Osnovna avtomatika grelnika omogoča vodenje temperature ogrevne vode po zunanji temperaturi, kar omogoča večjo kondenzacijo izgorevalnih plinov, in s tem zmanjšuje stroške ogrevanja.
Grelna telesa bodo jekleni ploščati radiatorji, ob zunanjih steklenih stenah bodo nameščeni ventilatorski talni konvektorji tip TKV proizvajalca (Imp Klima) v kopalnicah pa kopalniški lestvični radiatorji. Radiatorji bodo opremljeni s termostatskimi ventili, razen v prostoru, kjer bo vgrajen termostat s tedensko programsko uro, za krmiljenje plinskega grelnika. Talni konvektorji bodo opremljeni s posebnim termostatom, opremljenim s stikalom za izbiro več stopenjskega delovanja ventilatorja.

II. Prezračevanje

Kletne površine se prezračujejo s prisilnim vlekom. Prisilno je tudi prezračevanje shramb z vključevanjem preko časovnika.
Stanovanja se prezračujejo na naravni način z odpiranjem oken, razen prostorov brez oken, kjer je predvideno prezračevanje z ventilatorjem, priključenim na vertikalno prezračevalno cev. Dovod zraka v te prostore je preko rešetke v vratih. V kuhinjah so za priključitev kuhinjskih nap, za vsako stanovanje predvidene samostojne prezračevalne cevi, speljane nad streho. Priključne cevi od priključka na steni pa do kuhinjske nape niso zajete v prodajni ceni stanovanja.

III. Hlajenje

V vseh stanovanjih bo izvedena namestitev sodobnih inverterskih klima naprav proizvajalca Mitsubishi ELEKTRIC, katera zajema povezovalne cevovode med zunanjo in notranjo enoto, odvod kondenza od notranje in zunanje enote ter dovod električne energije, ter klima napravo. Za vsako stanovanje je predvidena po ena notranja enota, ki bo nameščena v dnevnem delu stanovanja ter zunanja enote, ki pa bo v garažnih prostorih.

IV. Vodovod

Za vsako stanovanjsko enoto je predviden odštevalni vodomer za hladno vodo ALMESS, ki se nahaja v skupni omarici v instalacijski niši na stopnišču.
Novost v ponudbi so tudi magnetni prekristalizatorji vode s trajnim magnetom, vgrajeni v dvižne vode oziroma skupne priključke, ki preprečujejo izločanje apnenca v grelniku vode, armaturah in sanitarni opremi.
Priprava tople potrošne vode je za stanovanja v pritličju in nadstropju, v pretočnih izmenjevalcih toplote vgrajenih v plinskem grelniku BERETTA, ki pri segrevanju potrošne vode obratuje z maksimalno močjo (28 kW) in zagotavlja dovolj vode za polnjenje predvidenih kopalnih kadi in za tuširanje. Pri navedenih tipih stanovanj cirkulacijskih vodov ni.
V mansardah in pritličju, kjer so stanovanja v dvema kopalnicama, pa bodo vgrajeni akumulacijski bojlerji prostornine 120 litrov nameščeni pod plinskimi grelniki. Ker so razvodi tople vode daljši, je predviden tudi cirkulacijski vod s cirkulacijsko črpalko.
V kuhinjah so predvideni priključki za hladno in toplo vodo za pomivalno korito ter priključek hladne vode za pomivalni stroj, v kopalnicah pa priključek za pralni stroj.
Sanitarna keramika je visoko kvalitetna tipa HATRIA tip ERIKA, WC školjka in bide sta konzolne izvedbe. WC kotliček je podometni tipa Geberit, Sanitarne armature so visoko kvalitetne GROHE tip Eurosmart, armature za kopalno kad oziroma tuš so termostatske tip GT 1000.Kopalne in pršne kadi so akrilne proizvajalca Kolpa san. Kabine za tuše so sestavljene iz vzidne tuš kadi in tuš kabine s kaljenim steklom.
Mešalne baterije za kuhinjska korita niso zajete v prodajni ceni stanovanj.

V. Plin

Objekt bo priključen na javni plinovod preko skupnega hišnega priključka za celoten objekt. Glavni razvod poteka skozi garažo, do posameznih vertikal, ki so opremljene s požarnimi pipami, nameščenimi v pritličju posameznega objekta.
Za vsako stanovanjsko enoto je predviden plinomer, vgrajen v skupni instalacijski niši na stopnišču. Plinovodi od plinomerov do plinskih grelnikov potekajo vidno. Dovod plina za štedilnik se bo izvedel le po posebnem naročilu kupca, brez doplačila, v kolikor bo naročilo posredovano pravočasno.

C. Elektro instalacije in šibki tok

Objekti se bodo napajali iz novozgrajene trafo postaje. Nizkonapetostni razvod kablov za napajanje posameznih objektov bo potekal iz TP do kletnega dela po terenu, potem pa po kabelskih policah vodenih preko garaž do posameznega objekta.
V garažah bo razsvetljava izvedena z vodotesnimi fluo svetilkami. Vklop 2/3 svetilk bo ročen (vklop svetilk določi stanovanjski svet), 1/3 svetilk se vključuje preko IR senzorjev gibanja. Nad parkirnimi mesti so tudi v projektno določenem rastru razporejene ladijske svetilke, ki se vklapljajo ročno po potrebi. Pred zunanjimi vhodi v stolpič bodo nameščena stenska vgradna svetilka montirana na zid ob vhodni rampi ter vgradne svetilka montirana v stopnice pred vhodom.
V stanovanjih bo instalacija izvedena podometno oziroma vgradno z vodniki in kabli v fleksi ceveh v betonu, oblogah in ometu. Razsvetljava v stanovanjih je predvidena s svetlobnimi telesi na žarilno nitko, pri tem da se v bivalnih prostorih (dnevna sobe, sobe, spalnice, kabineti, utility, kuhinje, hodniki, jedilnice) izvedejo na določenih projektiranih mestih samo stropni in zidni instalacijski izvodi zaključeni z s sponkami (razen v kopalnicah kjer bo montirana bela plafonjera). Na terasah in ložah bodo montirane plafonjere po izboru arhitekta zaradi zunanje enotnosti objektov. Vsa stanovanja bojo opremljena z video domofonom tipa ATLANTICO podjetja Urmet Domus. Shrambe posameznih stanovanj locirane v kleti objekta bodo vezane na merilno mesto stanovanja in bodo opremljene z vtičnico in plafonjero. Ponujene vtičnice in stikala so tipa Orbiter economic. Vse stanovanjske enote bodo imele preko izvedene telefonske instalacije možnost priklopa na KRS, telefon in internet.

D. Požarna varnost

Skupna klet in posamezne večstanovanjske stavbe bodo v skladu s študijo oz. zasnovo požarne varnosti razdeljene, kot sledi:
- klet je razdeljena na pet požarnih sektorjev, ki so deljena z AB stenami in protipožarnimi samozapiralnimi vrati
- stopnišča posameznih stavb (jedra) so ločena s požarnimi 30 minutnimi dimotesnimi samozapiralnimi vrati ,vertikalne komunikacije so svoj požarni sektor;
- vsako stanovanje je svoja požarna celica s požarnimi 30 minutnimi vrati.
Požarna celica znotraj obravnavanega dela objekta je tisti del, ki je ločen od ostalih prostorov tako, da se požar ne more razširiti na druge prostore v času minimalno 30 minut.
V kleti je v prostoru za prezračevanje nameščena požarna centrala za javljanje v primeru požara v skupni kleti.

E. Meteorna in fekalna kanalizacija

Objekti bojo priključeni na obstoječo fekalno kanalizacijo. Objekti A,B,C in L so pod stropom kleti in nato v terenu z revizijskimi jaški povezani in speljani na severni del in priključeni v glavni fekalni kanal GRP S10. Objekti D,E,F,G,H,I,J,K in M so od stropom kleti in nato v terenu z revizijskimi jaški povezani in speljani na južni del in priključeni s fekalnim priključkom na glavni fekalni kanal GRP S10. Vode iz tlakovanih površin in parkovnih ureditev so speljane v projektirane ponikovalnice.

F. Zunanja ureditev

I. Tehnična ureditev

Objekti se navezuje z dvema cestnima priključkoma na obstoječi občinski cesti, ki povezujeta Videm in Dol in sicer cestni priključek na severu in jugu.

a. priključek na severu:

Predvideno je 14 parkirnih mest, od tega je eden namenjen za invalide. Parkiriščna površina in cestni priključek sta asfaltirana. Ob atriju objekta »A« je predviden asfaltni pločnik. Ob pločniku severnega priključka je predvideno tudi nadkrito zbirno in odjemno mesto komunalnih odpadkov in ekološki otok. Iz severnega parkirišča je dostop v kletno garažo preko uvozno –izvozne rampe. Dostop z vozili do osrednjih tlakovanih površin med objektu je preprečen z zaporo. Kot zapora so predvideni kovinski stebrički.

b. priključek na jugu:

Parkiriščni plato na jugu je zasnovano radialno z enostranskim pravokotnim parkiranjem. Predvideno je 13 parkirnih mest, od tega je eden namenjen za invalide. Parkiriščna površina in cestni priključek sta asfaltirana. Parkirna ploščad je z dvignjenim cestnim robnikom dim. 15/25/100 cm ločena od zelenic. Ob parkirišču sta predvidena tudi dva nadkrita zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov in transformatorska postaja. Dostop z vozili do osrednjih tlakovanih površin med objektu je enako preprečen kot na severnem parkirišču.

Ob vhodu v objekt «L« je predviden agregat. Atriji so ločeni proti javnim površinam z AB zidcem višine cca. 0,50 m in plastificirano žično ograjo višine 1,2m in živo mejo, med seboj pa z lesenimi deščičnimi ograjami ali ograjami iz laminatnih plošč vse po detajlih, izboru in barvi arhitekta. Obravnavano območje je proti sosednjim parcelam delno ograjeno z plastificirano žično ograjo višine 1,80 m in živo mejo. V notranjih javnih površinah so predvidene tlakovane poti, zelenice, otroško igrišče, parkovna ureditev.

II. Tlaki

Večinoma je zunanja ureditev na strehi kleti z garažami. Zato so glede na predvideno nasilnost površine tlakovane večinoma z betonskim tlakovcem. V delu, ki je na raščenem terenu, je več površin iz peska, saj le ta omogoča prepustnost ob padavinah in ni potrebno odvodnjavanje z meteorno kanalizacijo.

III. Vrtne terase stanovanj

Obložene so z eksotičnim lesom v kombinaciji z zaključkom iz prodnikov in montažnih robnikov.
Pas ob fasadi v širini do 50 cm pokrit s prodniki fi 3-5 cm, položenimi na politlak tkanino na gramoznem nasutju. Od trate in druge zasaditve ga loči montažni robnik iz montažnih elementov, ki ne potrebujejo betoniranje in se sidrajo v utrjeno podlago (zemljo ali pesek).
Vsak atrij-vrt ima svoj dovod vode in elektrike za potrebe vrta. Odtoki niso predvideni, da bi preprečil nekontrolirano zlivanje odpadnih snovi v kanalizacijo. V ponudbi ni zajeta dobava in montaža vrtnih fontan, lijakov ipd.
Vrtovi na obrobju soseske so delno na raščenem terenu in zato v dveh nivojih – v nivoju pritličja pri objektu in nižji proti zunanji meji soseske odvisno od obstoječega terena.

IV. Tribuna

V parku je postavljen atribuna zunanjih dimenzij 2,4 m x 16,9 m v dveh nivojih s stopniščem na sredini.
Podkonstrrukcija je iz kovinskih cevi po sistemu vijačenja gotovih vročecinkanih elementov, pohodna obloga je lesena in se po potrebi pokriva z ustreznimi mehkimi materiali.

V. Otroško igrišče

Otroško igrišče je zasnovano kot ponovno vzpostavljen prostor z naravnimi elementi.

VI. Razsvetljava

Ulične svetilke so kandelabri nižje višine s svetilom obrnjenim v tla. Dodatna razsvetljava parterja, ki je še manj moteča za stanovanja v neposredni bližini, predstavljajo vgradne svetilke v zidcih in stopnicah.
Vsak hišni vhod je poleg razsvetljave v vetrolovu osvetljen še z vgradno svetilko na stopnici in ob invalidski klančini.
Tip svetilk bo določil projektant.